03.06.2019

Razmere v panogi ravnanja z odpadno embalažo

Razmere v panogi ravnanja z odpadno embalažo

Monopol pomeni slabše storitve za višjo ceno in okrnjen razvoj v panogi ravnanja z odpadno embalažo


Ljubljana, 3. junij 2019 – Družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Dinos in Interseroh opozarjata, da se razmere v panogi ravnanja z odpadno embalažo kljub sprejetju interventnega zakona ne izboljšujejo. Poudarjajo, da tendence ministrstva za okolje in prostor, da bi v panogi uvedli monopol, vodijo do nenadzorovanega dviga cen storitev, ki ga bodo najbolj občutili državljanke in državljani. Panoga ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji nujno potrebuje konkurenčno okolje in korenite sistemske spremembe.

 

»Poznamo razmišljanja ministrstva, ki del rešitve vidi v ustvarjanju monopola, vsi pa vemo, da monopol pomeni slabše storitve za višjo ceno ter okrnjen razvoj zaradi odsotnosti konkurence. Enako se bo zgodilo tudi v panogi ravnanja z odpadki,« je na novinarski konferenci pojasnila mag. Darja Figelj, direktorica družbe Interseroh. Na ravni OECD obstaja konsenz glede sprejemanja ukrepov, povezanih z zagotavljanjem konkurence, med drugim je OECD mnenja, da monopoli ne morejo biti osnovna struktura trga. Države bi zato morale zasnovati sistem razširjene odgovornosti proizvajalca tako, da bi pri doseganju okoljskih ciljev čim bolj spodbujali konkurenco. »Na to, da ureditev v obliki monopola ne deluje, kažejo primeri Italije, Madžarske in Češke. Tam je na trgu le ena družba. Ravnanje z odpadki je izvrstno urejeno v državah, kjer imajo na trgu več podjetij, transparentnost delovanja pa zagotavlja klirinška hiša. To je ustanova, kjer se sproti zbirajo podatki, koliko embalaže gre na trg, koliko te embalaže pride na komunale in koliko je DROE prevzamejo in predelajo.Primer dobre prakse so skandinavske države, kjer imajo dokazne analize, kako nujna je konkurenca, šli so celo tako daleč, da jo vzdržujejo celo na majhnih otokih,« je še pojasnila Figljeva.


Sistem v Sloveniji je neučinkovit, kupi odpadne embalaže še vedno ostajajo

»DROE vsak dan kršimo zakonodajo, ker med odpadno embalažo prevzemamo odpadke, ki niso odpadna embalaža in zato nimamo dovoljenja za te odpadke. Zakonodaja namreč ne sme DROE nalagati obveznosti prevzema odpadkov, ki niso odpadna embalaža. Kaj to pomeni v praksi? Med plastično in kovinsko embalažo se pri komunalnih podjetjih zbere za 75 odstotkov več odpadkov, kot dajo te iste embalaže na trg proizvajalci,« je povedal Goran Ambrož, vodja programa nekovin in DROE Unirec v družbi Dinos in direktor združenja GIZ-Skupne sheme pri GZS.


DROE s terena prejemajo informacije, da se odpadna embalaža ponovno kopiči pri izvajalcih javnih služb, kar potrjuje, da Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami (interventni zakon), ki ga je lansko leto sprejelo ministrstvo za okolje in prostor, ni učinkovit. Na vrzeli v zakonu so v Dinosu in Interserohu v času njegovega sprejemanja večkrat opozarjali, a njihovi predlogi za izboljšanje niso bili upoštevani. Znano je tudi, da je bila država


neuspešna pri izbiranju izvajalca za ravnanje z odpadno embalažo, ki je uvrščena pod interventni zakon. »Danes smo tukaj zato, da opozorimo na slabe razmere, saj ne želimo, da se odgovornost za nastalo situacijo ponovno prevali na družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki svoje obveznosti opravljamo skladno z zakonom, a smo ujetniki neučinkovitega sistema,« je še povedal Ambrož.


Nakopičena embalaža pri izvajalcih javnih služb propada in ima iz dneva v dan slabšo kakovost, kar pomeni, da država pri tej embalaži ne bo mogla doseči okoljskih ciljev. Na raven kakovosti poleg dolgotrajnega skladiščenja vplivajo tudi neugodne vremenske razmere. Vse te zaloge bi poleti lahko predstavljale grožnjo varnosti in zdravju ljudi. »Ker država ni bila uspešna z interventnim zakonom in ta v praksi ne deluje, nas bo v prihodnjih mesecih poskušala prisiliti, da poskrbimo za vso nastalo odpadno embalažo, poberemo vse kupe, pa čeprav ta embalaža ne pripada našim strankam. To bo država storila z nezakonitimi inšpekcijskimi odločbami,« je dodala Figljeva.


Ključni pogoji za sistemsko ureditev razmer

Po mnenju Dinosa in Interseroha je treba zagotoviti najmanj štirim pogojem, da bo sistem za ravnanje z odpadno embalažo v praksi deloval: »Znižati oziroma odpraviti je treba mejo 15 ton in poskrbeti, da bodo vsi onesnaževalci plačali ravnanje z odpadno embalažo. To je prvi korak k sistemski ureditvi področja, ki ga je ministrstvo že napovedalo, kar nas veseli, in skladno z njihovimi napovedmi pričakujemo, da bo to urejeno v naslednjih tednih. V Sloveniji namreč sedaj ne velja načelo 'povzročitelj plača'« je pojasnil Ambrož in izpostavil še pomen nadzorovanega vhodnega in izhodnega tehtanja odpadne embalaže, ki se zbira na komunalah, postavitve standardov kakovosti na področju odpadne embalaže in ustreznega določanja tržnih deležev.


Več informacij:

Goran Ambrož, Dinos d. o .o.: goran.ambroz@dinos.si, 041 652 699