21.12.2018

Iščemo rešitev za odpadno embalažo

Iščemo rešitev za odpadno embalažo

Področje ravnanja z embalažo in odpadno embalažo doživlja letos v Sloveniji večje spremembe. Zaradi nakopičenih kupov zbrane odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih, je država, oz. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) v njenem imenu, 26.10.2018 sprejelo najprej Uredbo o spremembi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 26.11.2018 pa je MOP objavilo še zadnjo spremembo predloga interventnega zakona o ravnanju z odpadno embalažo, ki bi naj šel v decembru v sprejem v državni zbor.

 

Žal niti v omenjeni Uredbi niti v predlaganem Interventnem zakonu MOP ni upoštevalo predlogov, ki smo jih dale družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki smo vključene v GIZ – skupne sheme in tako država z nobenim od navedenih predpisov ne bo dolgoročno uredila sistema ravnanja z odpadno embalažo, na pomanjkljivost katerega opozarjamo vsi deležniki že več let.

 

Nerešene tako še naprej ostajajo naslednje pomanjkljivosti sistema:

  1.  V sistem ni vključena vsa embalaža

    V trenutni ureditvi je v Sloveniji veliko manjših podjetij, ki zaradi določene meje 15 t ne prispevajo nič v sistem ravnanja z odpadno embalažo oziroma je celoten sistem dejansko breme podjetij, ki dajo na trg več kot 15 t embalaže. Vso blago, ki ga fizične osebe kupujemo v tujini (npr. IKEA) ali ga naročimo iz tujine preko spleta (npr. Amazon), je zavito v embalažo, ki jo zavržemo v domač koš in za to embalažo DROE nismo prejele nobenega denarja. Računsko sodišče je ocenilo, da ni vključeno v sistem kar več kot 53 % zbrane odpadne embalaže.


  2.  Način določanja tržnih deležev družb za ravnanje z embalažo (MOP bi moralo upoštevati celoletne količine dane embalaže na trg in ne le tiste v 1.kvartalu)

    MOP pri določanju deležev prevzemanja odpadne embalaže DROE pri IJS sedaj upošteva le količine embalaže, ki jo dajo ZAVEZANCI na trg v prvem kvartalu leta. Obstaja možnost, da prihaja pri poročanju celo do manipulacij iz strani zavezancev ali/in tudi DROE, saj so prav poročane količine dane embalaže na trg za 1. kvartal osnova za določitev deležev DROE, s tem pa tudi celoletnih obveznosti DROE za prevzem KOE pri IJS.

      

  3.  Ugotavljanje količin

    Potrebno vzpostaviti enoten, transparenten in nadziran sistem ugotavljanja količin OE v vseh fazah. Kar nekaj IJS ni opremljeno s cestnimi tehtnicami in sploh ne tehtajo KOE, ki jo prevzamejo pri gospodinjstvih. Kar nekaj IJS spreminja podatke o zbranih količinah KOE za nazaj.

  4.  Ugotavljanje kakovosti

    Določiti je potrebno jasne in merljive standarde kakovosti odpadne embalaže. Komunalna podjetja naj prevzamejo vse stroške, ki nastanejo DROE pri ravnanju z odpadki med KOE, ki niso odpadna embalaža.


    Nakopičene kupe neprevzete odpadne embalaže gledamo v Sloveniji vsako jesen že več let. Vsa ta leta smo tako IJS kot DROE opozarjali MOP na težave in podajali predloge, tudi skozi razne komisije, delovne skupine, itd. Ampak posluha iz strani države do sedaj ni bilo, nov minister pa si je rešitev tega problema zadal kot eno izmed prioritetnih nalog, kar v Dinosu pozdravljamo. Na žalost je posledica neurejenega področja ravnanja z odpadno embalažo ta, da se komunalna podjetja, DROE in MOP že več let medsebojno obtožujemo in iščemo krivca, namesto da bi z roko v roki vzpostavili delujoč sistem. V Dinosu se seveda strinjamo, da je potrebno nakopičeno odpadno embalažo interventno urediti, ne moremo pa se strinjati, da bi se sprejel interventni zakon, kot je bil predlagan. 

    Letos januarja je Upravno sodišče RS po nekaj letih vztrajanja ene izmed DROE pri drugačni razlagi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, pritrdilo tej DROE in s sodbo odločilo, da so dolžni prevzeti toliko OE, kot so je na trg dali njihovi zavezanci, torej podjetja, ki dajo na trg več kot 15 t embalaže. S tem se je celo s sodno prakso potrdil neenakopraven položaj na trgu med DROE. In maja letos smo DROE v okviru GIZ skupne sheme MOP opozorili na situacijo, ki jo zdaj že nekaj mesecev spremljamo po TV, torej da bodo komunalna podjetja spet zasičena s kupi odpadne embalaže. 

    Da bi odpravili vzroke za neprevzemanje odpadne embalaže, smo družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), v okviru gospodarsko interesnega združenja GIZ – skupne sheme, predlagale znižanje praga 15 ton, do katerega podjetja niso dolžna plačevati embalažnine za embalažo, ki jo dajejo na trg. Predlagali smo še določanje tržnih deležev DROE na podlagi količine embalaže, ki jo dajo podjetja na trg v celem letu in ne le na podlagi količine embalaže, ki jo dajo podjetja na trg v prvem tromesečju. Prav tako smo predlagali naj se vzpostavi enoten, transparenten in nadziran sistem ugotavljanja količin in kakovosti komunalne odpadne embalaže, torej standardi kakovosti. Sicer pa so se podobni predlogi pošiljali na MOP vsaj od leta 2012 naprej.

    Med mešano komunalno odpadno embalažo, ki se zbira v rumenih zabojnikih ali vrečah, je vse manj reciklabilne embalaže, zdaj le še okrog 30 %. Pri ugotavljanju vzrokov za vedno slabše ločeno zbrane frakcije, stojimo komunalna podjetja in predelovalci ter DROE vsak na svojem bregu. Komunalna podjetja trdijo, da takšno odpadno embalažo pač prejmejo od gospodinjstev in da ne morejo pomagati, da je takšna. V Dinosu pa smo prepričani, da Slovenci znamo ločevati in tudi ločujemo in da v rumene zabojnike oz. vreče ne odlagamo avtomobilskih gum, otroških avtomobilskih sedežev, gradbenih odpadkov ali mešanih komunalnih odpadkov, ki jih sicer najdemo na kupih pri komunalnih podjetjih. Komunalna podjetja bi morala imeti pooblastila in dolžnost nadzirati kakovost ločeno zbrane KOE pri gospodinjstvih, inšpektorat pa bi moral nadzirati kakovost ločeno zbrane KOE na dvoriščih komunalnih podjetij. Določiti je potrebno standarde kakovosti odpadne embalaže in to v soglasju z vsemi deležniki, torej gospodarstvo, DROE, komunalna podjetja in MOP. V Dinosu smo za nekomunalno odpadno embalažo, ki jo zbiramo pri naših strankah, že določili prevzemne pogoje in t.i. standarde kakovosti.  

    V prihodnosti bomo morali dosegati precej višje okoljske cilje za recikliranje odpadkov. EU jih je že določila, prav tako je sprejela prve konkretne ukrepe pri omejevanju proizvodnje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Cene sekundarnih surovin na svetovnih trgih so močno padle, za leto, ki prihaja ali najkasneje 2020, se napoveduje nova gospodarska kriza. Slovenija na področju odpadkov ni samozadostna in smo močno odvisni od tujine. Jasno pa je tudi, da država doslej ni bila sposobna vzpostaviti vzdržnega sistema za ravnanje z odpadno embalažo, v katerem bi tržno, a hkrati enakopravno, delovalo več DROE. DROE imamo zaradi veliko nečistoč med KOE vedno večje težave pri končnih predelovalcih, ki nam reklamirajo in zavračajo prevzem KOE in posledično imamo vedno višje stroške. Komunale tega ne želijo razumeti, prepričani so, da je edina rešitev v višjih embalažninah, ki da jih morajo plačevati povzročitelji, torej gospodarstvo. Velikokrat slišimo, da če bi imeli eno DROE, bi pa sistem deloval. Nekomunalno odpadno embalažo, ki nastaja in se zbira v gospodarstvu, dokaj učinkovito rešujemo DROE, oz. v imenu DROE t.i. izvajalska podjetja, ki imamo lastne zabojnike, tovorna vozila in predelovalne kapacitete. In za nekomunalno embalažo si res ne znam predstavljati, da bi država vzpostavila sistem z eno DROE in tako dobesedno predpisala monopol, saj vendar živimo v tržnem gospodarstvu.

    Težave pa iz leta v leto nastajajo pri prevzemu komunalne odpadne embalaže. In glede na to, da le ta nastaja v gospodinjstvih in jo zbirajo komunalna podjetja, obstaja možnost, da bi država za področje komunalne odpadne embalaže vzpostavila sistem z eno DROE in kot pristojna za KOE določila komunalna podjetja. V tem primeru bi komunalna podjetja zagotovo z veliko večjo vnemo poskrbela za čistejše in bolj dosledno ločeno zbrane frakcije komunalne odpadne embalaže. Zato, ker bi jo predelovali sami, oz. Centri za ravnanje z odpadki in bi se verjetno borili za čim nižje stroške. A kljub temu se postavlja vprašanje ali bi se izvajalci javne službe res borili za nižje stroške ali pa bi te stroške v obliki višjih embalažnin prenesli na gospodarstvo ali pa morda v obliki višjih položnic tudi na gospodinjstva?

    INTERVENTNI ZAKON

    Interventni zakon, ki ga pripravlja MOP, bi moral reševati le interventne zadeve, osnutek tega zakona pa v številnih členih posega v sistemsko ureditev, pri tem pa ključnih težav ne rešuje. Kupi nakopičene embalaže pri komunalnih podjetjih so zagotovo interventna zadeva in zato se v tem delu strinjamo z interventnim zakonom. Ne strinjamo pa se z osnutkom interventnega zakona v tistem delu, ki posega v sistemsko ureditev, saj je potrebno sistemske ureditve predpisati z Uredbo. Glavna dilema interventnega zakona je časovnica. Kaj pa je v tem interventnega, če smo že sredi oktobra vedeli, da bo zakon začel veljati komaj decembra, udejanjati pa se bo začel komaj čez 4 mesece, torej februarja prihodnje leto.


Stroški ravnanja z odpadno embalažo, ki je predmet Interventnega zakona, so bili ocenjeni na 3,6 milijona EUR. In te stroške namerava država izterjati od DROE, ki niso prevzele odpadne embalaže. V predlogu Zakona pa je zapisano, da predlagani zakon ne prinaša novih oz. dodatnih obveznosti, ki bi bremenile gospodarstvo. A nismo DROE podaljšana roka gospodarstva? A nekontrolirano povečevanje količin zbrane KOE ne bodo bremenile gospodarstva? Naši zavezanci so že izrazili zaskrbljenost, če izterjava teh stroškov od DROE pomeni, da bomo DROE te stroške prenesli na njih, torej naše zavezance?  Če bo država do nas res uveljavljala regresne zahtevke,bomo zagotovo preverili vse pravne možnosti.

Predlog interventnega zakona je zelo nedorečen. Tako ni jasno:

  1. Ali bo inšpektor ob ogledu neprevzete KOE zavestno prisilil DROE, da moramo zraven KOE prevzeti tudi odpadke, ki niso KOE (npr. avtomobilske gume)
  2. Kateri DROE bo MOP izstavilo račun za neprevzete količine KOE iz preteklih let?
  3. Kaj pomenijo okvirne količine neprevzete KOE, ki bi jih naj ugotavljal inšpektorat ob ogledih kupov neprevzete KOE pri komunalnih podjetjih?
  4. Na kak način bo inšpektor določil neprevzete količine vsake posamezne DROE?
  5. Na kak način bo inšpektor ugotovil količine KOE pri IJS, ki le te ne tehtajo?

 

MOP zaenkrat ni upoštevalo pripomb DROE, ki v sistemu ravnanja z odpadno embalažo zastopamo gospodarstvo, in se torej zraven interventnega zakona ni lotilo nujno potrebnih sistemskih sprememb, s katerimi je potrebno dolgoročno urediti sistem. Družba Dinos, kateri ravnanje z embalažo in odpadno embalažo zaupa več kot 25 % vseh zavezancev v Sloveniji, izpolnjuje vse predpisane obveznosti, ki so jih s pogodbo na nas prenesli naši poslovni partnerji. Kljub temu, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo prenehale s prevzemi odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih, družba Dinos le to prevzema še naprej. Družba Dinos bo še naprej odgovorna do okolja in si bo še naprej prizadevala k pravični in transparentni ureditvi konkurenčnega sistema ravnanja z embalažo in odpadno embalažo.

 

 Vodja programa Nekovin in DROE Unirec

 Goran Ambrož

foto embalaža
foto embalaža